V primeru, da se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje iz katerega koli razloga odloči popolno in trajno opustiti izvajanje rudarskih del, mora pri tem upoštevati določbe koncesijske pogodbe.

Dovoljenje za opustitev rudarskih del

Popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj petnajst dni pred ustavitvijo del in pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, hkrati vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opustitev rudarskih del.

Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po preveritvi plačevanja rudarskih koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo ugotovi, da ni zadržkov za uvedbo postopka izdaje dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda, v nasprotnem primeru pa vlogo zavrne.

Komisija za tehnični pregled je pristojna, da na kraju samem preveri razloge za opustitev rudarskih del, ugotovi zaloge ali vire mineralnih surovin in ugotovi ali so izpolnjeni pogoji za opustitev del. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora komisiji predložiti rudarsko tehnično dokumentacijo, na osnovi katere je izvajal rudarska dela in sprejel odločitev za prenehanje izkoriščanja mineralnih surovin.

Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi zapisnika komisije za tehnični pregled ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za opustitev rudarskih del, izda dovoljenje za opustitev rudarskih del, v nasprotnem primeru pa izdajo dovoljenja zavrne.

Odločba, izdana v postopku izdaje dovoljenja za opustitev rudarskih del, se nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno ter pošlje v vednost rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži rudnik.

Odločba o prenehanju pravic in obveznosti

Po pravnomočnosti dovoljenja za opustitev rudarskih del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje začeti z zapiralnimi deli oziroma izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, pa izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Zapiralna dela se lahko izvajajo samo na podlagi potrjenega projekta za izvedbo sanacije okolja.

Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje lahko šele po dokončanih zapiralnih delih oziroma po izvedeni dokončni sanaciji okolja pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži vlogo oziroma zahtevo za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti rudarske pravice za izkoriščanje.

Po prejemu zahteve s priloženo dokumentacijo in predpisanimi dokazili ministrstvo, pristojno za rudarstvo, določi datum tehničnega pregleda, na katerem komisija ugotovi, ali je sanacija okolja izvršena oziroma ali izvedeni ukrepi zadoščajo.

Če se na tehničnem pregledu ugotovi, da določene rudniške gradnje niso odstranjene, se lahko takšne gradnje ohranijo, če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predloži pisno stališče pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, da samoupravna lokalna skupnost obstoju takšnih gradenj ne nasprotuje in jih bo prevzela v svoj prostorski akt. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za takšno gradnjo se ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev, ne odmerja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Če komisija pri tehničnem pregledu ugotovi pomanjkljivosti, v zapisniku opozori nanje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.

Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora do poteka roka iz prejšnjega odstavka obvestiti ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali je pomanjkljivosti odpravil in mu o tem predložiti dokazila.

Po opravljenem tehničnem pregledu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, ali zavrne izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti, če ugotovi, da ima izvedena sanacija okolja takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarnost za zdravje ali življenje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.

Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki mu je bila zahteva za izdajo odločbe o prenehanju njegovih pravic in obveznosti zavrnjena, lahko ponovno vloži takšno zahtevo, ko odpravi napake, ugotovljene na tehničnem pregledu oziroma izvede sanacijo v skladu s predpisi, do izdaje takšne odločbe pa mora v rudniškem prostoru zagotoviti izvajanje takšnih vzdrževalnih in drugih del, s katerimi se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja.

Odločba, izdana v postopku za prenehanje pravic in obveznosti se nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno ter pošlje v vednost rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži rudnik.

Prenehanje pravic in obveznosti in posledice prenehanja

Pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje prenehajo s pravnomočno odločbo o prenehanju pravic in obveznosti.

Odločba je pogoj za izbris nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti.

Pred izvedbo izbrisa iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje rudarske načrte, merske knjige in drugo dokumentacijo o stanju rudarskih del, ki se nanašajo na izkoriščanje, izročiti Geološkemu zavodu Slovenije, da iz njih pridobi podatke, ki jih potrebuje za izdelavo državne geološke karte in da izmed njih izbere gradivo, ki se ga mora v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo, hraniti trajno.

Z dnem izbrisa nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra se šteje, da je rudnik, v katerem so se pred izbrisom izvajala rudarska dela, zaprt.

Po izbrisu nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra preneha pristojnost rudarskega inšpektorja za opravljanje inšpekcijskega nadzora na območju, na katerem leži zaprt rudnik.

Kontaktna oseba:

Marko Fajič, podsekretar
telefon: 01/478-7417
e-pošta: marko.fajic(at)gov.si