Energetska revščina

Osnovne informacije

Ustrezna razpoložljivost toplote, hladu in električne energije za razsvetljavo ter napajanje gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav je danes nujna za dostojno življenje, toplotno udobje in zdravje ljudi. Kadar stroški energije predstavljajo velik delež dohodka gospodinjstva ali pa so porabniki zaradi omejitve stroškov rabo energije v svojih gospodinjstvih prisiljeni zmanjšati, govorimo o energetski revščini. K njej še dodatno prispevajo nizki dohodki gospodinjstev ter energetsko neučinkovite stavbe in naprave.

Energetska revščina najpogosteje prizadene najbolj ranljive skupine, kot so brezposelni, upokojenci in slabo plačani zaposleni. Po nekaterih ocenah se z energetsko revščino v Evropski uniji sooča več kot 34 milijonov ljudi (spletna stran Energy Poverty Advisory Hub).

Enotne opredelitve, kaj je energetska revščina, še ni, je problem v Evropi in Sloveniji prepoznan, potekajo pa tudi že aktivnosti za njegovo reševanje.

Po podatkih Inštituta za ekonomska raziskovanja: Energetska revščina – posodobitev ugotovitev iz Podnebnega ogledala je v Sloveniji skoraj 10 % gospodinjstev pod pragom revščine, ki si ne more zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. Gospodinjstva, ki sodijo v petino tistih z najnižjimi dohodki, porabijo skoraj 17 % razpoložljivih sredstev za stroške energije, pri čemer se delež izdatkov v zadnjih letih povečuje.

V primerjavi z drugimi državami članicami EU je za Slovenijo značilen nadpovprečno velik delež izdatkov za energijo v celotni porabi gospodinjstev (5,2 % v primerjavi s 4,1 %). Obenem se Slovenija uvršča med države z največjim deležem populacije, ki zamujajo s plačili stanovanjskih stroškov in/ali živijo v energetsko neučinkovitih stanovanjih, kjer so prisotni vlaga, plesen, prepih, itd.


Strateški dokumenti

Slovenija je energetsko revščino že začela naslavljati v okviru energetsko-podnebne politike: v zakonodaji, strateških dokumentih in z izvajanjem ukrepov za njeno zmanjševanje.

  • V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) si je za cilj zadala blaženje in zmanjševanje energetske revščine s pospešenim izvajanjem ukrepov socialne politike, splošnih ukrepov stanovanjske politike in obstoječih ciljnih ukrepov, ki jih je dopolnila še z ukrepom vzpostavitve podpornega okolja za blaženje energetske revščine.
  • V Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050) so bili na področju energetske revščine opredeljeni trije novi ukrepi, med katerimi je zlasti pomembna priprava Akcijskega načrta boja proti energetski revščini.
  • V Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), ki je bila sprejeta leta 2021, je opredeljeno, da bo Slovenija tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva zagotovila izvajanje ukrepov za prehod v nizkoogljično družbo. Ukrepi pri tem ne bodo poslabšali finančnega stanja za skupine prebivalstva iz prvega in drugega dohodkovnega kvintilnega razreda.  

UKREPI ZA REŠEVANJE ENERGETSKE REVŠČINE V IZVAJANJU


PROJEKT "PREUČITEV IN STROKOVNE PODLAGE ZA RAZVOJ UKREPOV ZA BOJ PROTI ENERGETSKI REVŠČINI"

 


© 2012 - 2022 Portal Energetika