PRIPRAVA STRATEGIJE // Sprejem strategije

Vlada Republike Slovenije je 13. januarja 2022 na 109. redni seji sprejela "Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda". Vlada RS je naložila Ministrstvu za infrastrukturo (MZI), da pripravi Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pa pripravo Predloga zakona o gospodarskem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije.


Sprejem strategije

Sprejem Strategije in obeh zakonov ter čim hitrejši začetek njihovega izvajanja so nujni pogoji za energetsko preobrazbo Slovenije in celovito gospodarsko, socialno, okoljsko in energetsko prestrukturiranje obeh premogovnih regij (Savinjsko-Šaleško in Zasavske regije). Strategija zasleduje načelo pravičnega prehoda in v središče postavlja ljudi, ki so povezani s premogovno panogo, njihovo blagostanje in zagotavlja, da nikogar ne bomo pustili zadaj.

Strategija opredeljuje leto 2033 kot leto, ko bo Republika Slovenija najpozneje prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije, zapiralna dela pa bodo potekala predvidoma še 15 let po zaključku aktivnega kopa. Strategija opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, identificira ustrezne finančne vire na nacionalni in EU ravni ter določa način upravljanja procesa pravičnega prehoda. Strategija opredeljuje tudi ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja. Nenazadnje strategija ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama prek skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.

Z jasno odločitvijo o procesu pravičnega prehoda in časovnici izstopa iz premoga bo Republiki Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen dostop do sredstev EU Sklada za pravičen prehod, preko katerega se Sloveniji v obdobju 2021 - 2027 namenja 248,38 milijonov EUR (v tekočih cenah).

Ključni razlogi, da je bil izbran predlog izstopa iz premoga najkasneje leta 2033, so bili:

  • Emisijski cilji EU: Do 2030 je potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % glede na leto 2005, od tega ETS sektor -61 %. V okviru okoljskega poročila za premogovno strategijo je bila pripravljena simulacija, kaj novi EU cilji pomenijo za TEŠ, ki je pokazala, da edino scenarij 2033 še zadosti tem povišanim ciljem.
  • Pravočasno in odgovorno načrtovanje energetske preobrazbe: Preveč v prihodnost odložena odločitev o izstopu iz premoga predstavlja resno nevarnost neustreznega načrtovanja, ob nenadzorovanem izstopu zaradi tržnih dejavnikov pa Republika Slovenija ne bo pripravljena z odločitvami in ukrepi o nadomestnih kapacitetah in alternativni energetski mešanici (brez premoga) ter s potrebnimi ukrepi za gospodarsko prestrukturiranje regije. NEPN 2020 že jasno določa, da bo odločitev o opustitvi sprejeta v 2021, NEPN 2024 pa bo moral upoštevati nove cilje EU do 2030 (ne samo emisijske, tudi bistveno višje druge podnebno-energetske cilje) ter odločiti o tem, kako bomo TEŠ nadomestili. Brez odločitve o letnici, ki je dovolj kredibilna za resno načrtovanje, ne moremo pravočasno preobraziti energetskega sektorja.
  • Omogočitveni pogoj za črpanje sredstev iz Sklada za pravičen prehod v okviru nove finančne perspektive: Časovnica opuščanja rabe premoga ter opis procesa prehoda je predpogoj za pripravo območnih načrtov za obe premogovni regiji, v okviru katerih se programira ukrepe za črpanje sredstev iz sklada v obdobju 2021 - 2027. Sklad je strogo namenski in se lahko porablja samo za aktivnosti, ki so neposredno povezane z opuščanjem rabe premoga. Dodatno Uredba o skladu že določa možnost dodelitve dodatnih sredstev v letu 2024 tistim državam članicam, ki bodo po letu 2018 dosegle zmanjšanje emisij na ravni premogovne regije.
  • Slovenija se s to odločitvijo pridružuje državam članicam EU, ki so odločitev o izstopu iz premoga že sprejele: Podobno kot Slovenija izstop iz premoga po letu 2030 načrtujejo še Češka (2033), Romunija (2032), Poljska (2049), Bolgarija (2038/2040) in Nemčija, ki pa je že napovedala spremembo odločitve in hitrejši izstop.

Pri pripravi Strategije je bil uporabljen pristop »od spodaj navzgor«, ki je aktivno vključeval ključne deležnike iz obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine, individualnih in skupinskih javnih in nejavnih posvetovanj ter širše operativne skupine ministrstva in medresorske vladne skupine so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetskih družb, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.

Za Strategijo je bila skladno z Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). Postopek CPVO za strategijo je bil zaključen s pozitivno odločbo Ministrstva za okolje in prostor dne 14. 6. 2021.


KRATEK POVZETEK STRATEGIJE

V Savinjsko-Šaleški (SAŠA) regiji strategija predvideva izstop iz premoga, torej prenehanje obratovanja šestega bloka TEŠ in pridobivanja lignita, najkasneje v letu 2033. Scenarij spremlja ciljni nabor celovitih ukrepov, ki zajemajo vse elemente pravičnega prehoda in dejavno obravnava prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo. Strateški in operativni cilji pravičnega prehoda premogovne regije SAŠA so zgrajeni okrog 5 stebrov:

  • pravičen energetski prehod tako Slovenije kot SAŠA regije;
  • postopna sanacija in revitalizacija prostorsko in okoljsko razvrednotenih območij;
  • dodatna regionalna povezljivost in trajnostna mobilnost;
  • trajnosten, prožen in raznolik gospodarski razvoj;
  • zaposlitve in veščine za vse.

V okviru petih stebrov strategija določa 39 konkretnih ukrepov, in sicer na področju energetike (7), okolja (6), povezljivosti in mobilnosti (3), gospodarskega razvoja (10) in socialno-delovnih vprašanj (13).

Strategija za regijo Zasavje predvideva uravnotežen razvojni scenarij, ki se osredotoča na skladen in osredotočen razvoj ključnih področij, ki omogočajo zaključek tranzicije skladno z načeli pravičnega prehoda, tj. kakovostnega življenjskega, naravnega in tudi poslovnega okolja. Poudarja razvoj socialne infrastrukture, zlasti gradnjo novih objektov (tudi vrtcev in šol) in stanovanj, oziroma stanovanjskih hiš za družine ter mlajšo in srednjo generacijo, več nastanitev za ranljive skupine in podporo regionalnemu gospodarstvu. Vključuje potrebo po razvoju podjetniške miselnosti in izboljšanju povezljivosti z drugimi regijami. Strateški in operativni cilji pravičnega prehoda premogovne regije Zasavje so zgrajeni okrog 5 stebrov:

  • kakovostno bivalno in naravno okolje;
  • visoko motivirani in usposobljeni prebivalci;
  • raznoliko in odporno lokalno gospodarstvo;
  • izkoriščanje potenciala OVE v regiji;
  • izboljšana povezljivost regije.

V okviru teh petih stebrov strategija določa 39 konkretnih ukrepov, in sicer na področju energetike (5), okolja (6), povezljivosti in mobilnosti (2), gospodarskega razvoja (10) in socialno-delovnih vprašanj (6).

Strategija v skladu z okoljskim poročilom določa tudi dodatne omilitvene ukrepe in priporočila za izvajanje strategije v obeh premogovnih regijah.

Strategija opredeljuje tudi vse možne vire financiranja za posamezne elemente pravičnega prehoda. Najpomembnejši sklopi bodo zagotovo: financiranje zapiranja Premogovnika Velenje, družbeno in gospodarsko prestrukturiranje ter upravljanje pravičnega prehoda.

Strategija določa spremljanje napredka pri izvajanju, in sicer skozi mehanizem vmesnih pregledov, ki se bodo delali vsaka tri leta. V primeru bistveno spremenjenih zunanjih okoliščin, ki so bile upoštevane pri pripravi strategije, se lahko z izrednim pregledom ponovno preveri tudi letnica izstopa iz premoga. Mejniki za spremljanje izvajanja strategije so ciljno postavljeni v obdobje po prenehanju rabe premoga, z namenom, da se dolgoročno zagotovo uspešno prestrukturiranje.


ZAKLJUČEK CPVO

Ministrstvo za okolje in prostor je 15. junija 2021 izdalo odločbo št. 35409-3/2020-2550-86, s katero je potrdilo sprejemljivost Strategije, saj je presodilo, da so »vplivi izvedbe plana/programa na okolje, ugotovljeni v postopku celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja za Nacionalno strategijo za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, so sprejemljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki so navedeni strategiji«.


© 2012 - 2022 Portal Energetika