Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike

Programsko obdobje 2021-2027

V obdobju 2021–2027 se kohezijska politika financira in izvaja  štirih skladov: Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus in Sklad za pravični prehod.

V programskem obdobju 2021–2027 je za ukrepe kohezijske politike po vseh skladih skupaj na voljo 3,2 milijarde EUR, sredstva pa so namenjena petim prednostnim področjem:

  • pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
  • bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim  gospodarstvom, prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj);
  • bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT);
  • bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
  • Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).  

Za potrebe črpanja evropskih kohezijskih sredstev je Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji – Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija. Za Vzhodno Slovenijo velja 85 odstotni delež sofinanciranja projektov, medtem ko v Zahodni Sloveniji ta delež znaša 40 odstotkov.

V okviru programa je opredeljenih 10 prednostnih nalog, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike.

V okviru prednostne naloge "Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost" je na voljo 762 mio EUR sredstev EU za naslednje specifične cilji:

  • spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
  • spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v navedeni direktivi
  • razvoj pametnih energetskih sistemov, omrežij ter hrambe zunaj vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E)    
  • spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
  • spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri    
  • spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri    
  • izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja    

V okviru prednostne naloge "Prestrukturiranje premogovnih regij" se zasleduje specifični cilj iz Sklada za pravični prehod, kjer je na voljo 258,7 mio EUR sredstev EU. Temeljno usmeritev vlaganj Sklada za pravični prehod v Sloveniji predstavljata "Priloga D -  Poročila o državi – Slovenija 2020" in "Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda". Identificirani sta dve premogovni regiji, ki sta upravičeni območji pravičnega prehoda (Zasavska regija in Savinjsko Šaleška regija).


Programski dokumenti EKP 2020-2027


Programsko obdobje 2014-2020

Enoten Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (v programskem obdobju 2007-2013 so bili trije) je strateški izvedbeni dokument, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju 2014-2020. Dokument je 15. decembra 2014 potrdila Evropska komisija.

V dokumentu katerem so opredeljena prednostna področja, v katera bo Slovenija vlagala sredstva v naslednjih sedmih letih, je skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, sledi strategiji EU 2020 ter ustreza zahtevam posameznega sklada EU, tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija.

Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,255 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, od česar je 159,8 milijona evrov namenjenih Instrumentom za povezovanje Evrope (za področje prometa) in 64 milijonov evrov za programe Evropskega teritorialnega sodelovanja. Ostala – večina – sredstev v največji meri upošteva uresničevanje Strategije EU 2020 in je prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest:

  • raziskave in inovacije
  • informacijske in komunikacijske tehnologije
  • povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij
  • podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika

Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020.

V okviru četrtega tematskega cilja "trajnostna raba, proizvodnja energije in pametna omrežja" bodo podprte naslednje prednostne naložbe:

  • podpora energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi vključno v javnih stavbah in stanovanjskem sektorju,
  • spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov,
  • razvoj in uporaba pametnih distribucijskih sistemov, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih,
  • spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi.

V okviru tematskega cilja bo največ sredstev namenjeno spodbujanju naložb v energetsko sanacijo stavb, ki predstavlja velik potencial za zmanjšanje rabe energije. Pomembno vlogo pri tem bo odigral javni sektor, predvsem del osrednje oz. ožje vlade, ki naj bi služil kot zgled za obnove v smeri večje energetske učinkovitosti v zasebnem sektorju.


Povezane vsebine


© 2012 - 2022 Portal Energetika