PRIPRAVA STRATEGIJE // Pogosto zastavljena vprašanja


1. Kaj pomenijo posamezne letnice scenarijev za SAŠA regijo (npr. 2033, 2038 in 2042)?

Posamezne letnice scenarijev za SAŠA regijo označujejo leto, ko se najkasneje preneha kuriti premog v TEŠ za proizvodnjo električne energije. Sama letnica ne pomeni, da se v tistem letu nujno zapre tudi premogovnik – dinamika njegovega zapiranja, ki zahteva pripravo rudarskega projekta, bo predmet ločenega postopka in bo določena ob podaljšanju koncesije, ki poteče leta 2023, s posebnim zakonom o zapiranju premogovnika, upoštevajoč sprejeto odločitev o prenehanju kurjenja premoga v TEŠ.

 

2. Zakaj vprašanje sosežiga odpadkov v TEŠ ni naslovljeno v strategiji?

Vprašanje sosežiga ni naslovljeno v strategiji iz dveh ključnih razlogov:

  • gre za predmet povsem ločenega postopka, ki se je začel pred pripravo strategije in je v teku: v prvi polovici leta 2020 je družba TEŠ pripravila poročilo o vplivih na okolje in julija 2020 je družba TEŠ zaprosila za okoljevarstveno dovoljenje za sosežig – postopek, ki ga vodi ARSO, teče povsem ločeno in neodvisno od priprave strategije in aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo;
  • predmet strategije je izstop iz premoga, tj. prvenstveno določitev letnice prenehanja kurjenja premoga za proizvodnjo električne energije, in prestrukturiranje SAŠA regije, medtem ko je sosežig vprašanje trenutnih dovoljenj TEŠ in njegovega obratovanja do prenehanja rabe premoga za pridobivanje električne energije.

 

3. Kakšna je povezava med strategijo in območnimi načrti in kaj se bo lahko financiralo iz Sklada za pravični razvoj?

Slovenija pripravlja strategijo skladno s sklepom št. 3 Odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, št. dokumenta: 801-08/19-1/7 z dne 10. 4. 2019, ki je na 7. nujni seji 9. 4. 2019 pozval Vlado na pripravi »časovnico in pravičen načrt predčasnega zaprtja Premogovnika Velenje in opustitve rabe fosilnih goriv v Termoelekrarni Šoštanj. /…/ Načrt naj vključuje tudi ukrepe za dolgoročno prestrukturiranje regije. Vlada naj za zaprtje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj ter prestrukturiranje regije predvidi tudi vire sredstev iz prihodnje finančne perspektive EU za obdobje 2021-2027.«

Območni načrti bodo pripravljeni skladno z Uredbo EU, ki bo ustanovila Sklad za pravični prehod (ang. Just Transition Fund). Ta uredba je trenutno (oktober 2020) v pogajanjih med EU sozakonodajalcema, tj. Svetom EU in Evropskim parlamentom. Območni načrti bodo določali potek procesa prehoda do leta 2030, vključno s potrebami po razvoju, prekvalifikaciji in sanaciji okolja. Vsebovali bodo časovni načrt ter sklop ukrepov in mehanizme upravljanja, ki jih bo treba vzpostaviti, da bi dosegli cilje.

Strategija, ki pokriva obdobje do 2050, torej ne bo neposredna podlaga za črpanje sredstev iz mehanizma za pravični prehod, ampak bodo to območni načrti, države članice pa bodo morale zagotoviti, da bodo ti načrti skladni z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. Predloga za območne načrte za pravični prehod je na voljo v Prilogi II k predlagani uredbi o Skladu za pravični prehod.

Območna načrta za SAŠA regijo in Zasavje, ki bosta pokrila obdobje do 2030, bosta skladna tudi z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga, ki bo določila letnico izstopa iz premoga in proces prestrukturiranja obeh premogovnih regij do leta 2050.

 

4. Kaj se bo zgodilo z energetskimi lokacijami v SAŠA regiji in Zasavju?

Osnutek strategije predvideva, da se energetske lokacije v obeh regijah ohranijo, in hkrati strategija navaja, da se konkretna raba energetske lokacije določi v sektorskih dokumentih, upoštevajoč najboljše razpoložljive tehnologije (ang. Best Available Technology (BAT)), pri čemer se daje prednost zelenim investicijam.

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki se bo posodobil v letih 2023 in 2024, in Energetski koncept Slovenije (EKS) kot dolgoročni strateški dokument bosta ključna dokumenta, v okviru katerih se bo določilo, kaj se bo dogajalo s posameznimi energetskimi lokacijami. Ta dva dokumenta se pripravljata na podlagi zakona, medtem ko strategija nima zakonske podlage (podlaga je sklep odbora DZ in njen cilj je določiti letnico izstopa iz premoga). Vprašanje energetskih lokacij bo torej v prihodnje naslovljeno v okviru zakonsko določenih dokumentov (NEPN in EKS) na nacionalni ravni kot del razsežnosti zanesljive oskrbe z električno energijo.

 

5. Kako se v strategiji in njeni celoviti presoji vplivov na okolje vrednoti vpliv prenehanja proizvodnje električne energije iz premoga?

Namen strategije je določiti letnico izstopa iz premoga (zadnje leto kurjenja premoga za proizvodnjo električne energije), medtem ko vprašanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo presega okvir te strategije in bo razrešeno v okviru zakonsko določenih energetskih dokumentov (NEPN in EKS).

Z NEPN je bil določen cilj »vsaj 75 % oskrba z električno energijo iz virov v Sloveniji do leta 2030 in do leta 2040 ter zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo«, ki ostaja v veljavi. Posodobitev NEPN v letih 2023 in 2024 ter priprava EKS bosta morala upoštevati odločitev o letnici izstopa iz premoga, ki bo določena s to strategijo, in na nacionalni ravni poiskati ustrezne rešitve, ki bodo omogočale doseganje omenjenega cilja 75 % oskrbe z električno energijo iz virov v Sloveniji.

 

6. Kako se upošteva napoved dviga ambicije EU pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov do 2030 (predviden dvig ambicije zmanjšanja emisij TGP iz -40 % na -55 % do 2030)?

Trenutno (oktober 2020) je v veljavi cilj EU glede zmanjšanja izpustov TGP do leta 2030 za 40 %. Predlog Komisije, odzivi držav članic in Evropskega parlamenta kažejo, da bomo na ravni EU povišali ta cilj na -50 do -60 % do 2030. Skladno s tem je izvajalec priprave strategije v okviru večkriterijske analize pripravil dodatno analizo občutljivosti, v kateri bodo višje uteži dane podnebnim ciljem. Dodatno bo v postopku celovite presoje vplivov na okolje vrednotenje opravljeno tako glede na veljavni cilj -40 % zmanjšanja izpustov TGP na ravni EU kot tudi napovedanega -55 % zmanjšanja izpustov TGP na ravni EU do 2030. Oboje bo tako omogočilo ovrednotenje predlaganih scenarijev in končno odločitev o izbiri scenarija tudi iz vidika bolj ambicioznih podnebnih ciljev. Dodatno je v okviru strategije predviden tudi mehanizem vmesnega pregleda, ki lahko pokaže nevzdržnost temeljnih predpostavk, kar bi potem pripeljalo do prenove strategije.


© 2012 - 2021 Portal Energetika