Druge strokovne podlage

V okviru priprave osnutka posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), 2022-2024, ministrstvo samostojno ali v sodelovanju s konzorcijem NEPN sodeluje pri pripravi različnih strokovnih podlag, ki služijo kot prispevek k posameznim vidikom posodobitve strokovnih podlag za NEPN in s tem k posodobitvi NEPN. Spodaj so zbrane in objavljene ključne aktivnosti ministrstva ter pripravljena gradiva.



TEHNIČNA POMOČ S STRANI EVROPSKE KOMISIJE

Evropska komisija nudi državam članicam možnost tehnične pomoči za namen izvajanja aktivnosti v okviru Uredbe EU 2018/1999, kar lahko vključuje tehnično pomoč pri pripravi Celovitih nacionalnih dvoletnih energetskih in podnebnih poročil (marec 2023 in marec 2025), pri pripravi posodobljenega NEPN (osnutek posodobljenega NEPN, junij 2023, in sprejem posodobljenega NEPN, junij 2024) in pri razvoju zmogljivosti za pripravo celovitih energetskih in podnebnih projekcij.

Ministrstvo si je pravočasno zagotovilo možnost tehnične pomoči in uskladilo naslednja področja, kjer konzorcij institucij pod vodstvom svetovalnega podjetja ICF, ki vključuje še partnerje Cambridge Econometrics, adelphi, CSD in Artelys, Sloveniji zagotovlja tehnično pomoč pri:

  1. pripravi osnutka posodobljenega NEPN, kar vključuje:
    • pregled dobrih praks in usmeritve glede politik in ukrepov NEPN za zapolnjevanje ključnih vrzeli;
    • priložnosti za krepitev regionalnega sodelovanja;
  2. pri vhodnih podatkih za pripravo strokovnih podlag NEPN.

Aktivnost 1.1: Pregled in ocena vrzeli

Namen aktivnosti je pregledati osnutek posodobitve slovenskega NEPN in, tudi upoštevajoč oceno Evropske komisije, oceniti morebitne vrzeli glede na energetske in podnebne cilje EU.

Aktivnost 1.2: Mapiranje specifičnih politik in ukrepov

Namen aktivnosti je pregledati politike in ukrepe NEPN na nekaterih področjih v izbranih drugih državah članicah EU, na podlagi česar bi lahko okrepili in/ali dopolnili tudi politike in ukrepe v posodobljenem slovenskem NEPN. 

Aktivnost 1.3: Regionalno sodelovanje

Namen aktivnosti je prispevati k regionalnemu sodelovanju, predvsem posvetovanju in sodelovanju s sosednjimi državami, še posebej s proučitvijo relevantnih osnutkov posodobljenih NEPN in pripravo predlogov za izboljšanje regionalnega sodelovanja. 

Aktivnost 2.1: Podpora pri socio-ekonomskih indikatorjih in projekcijah

Namen aktivnosti je pregledati morebitne vrzeli v podatkih in obstoječih makroekonomskih projekcijah za Slovenijo.

Aktivnost 2.2: Podpora pri tehničnih indikatorjih in projekcijah

Namen aktivnosti je pregledati določene tehnične indikatorje in projekcije, še posebej v povezavi z energetskim sektorjem, predvsem glede:

  • projekcij cen električne energije in emisijskih kuponov,
  • razvoja regionalne infrastrukture za vodik in e-goriva,
  • razvoja jedrskih tehnologij na ravni EU, vključno z majhnimi modularnimi reaktorji.
     

Povezani dokumenti:


TEHNIČNA POMOČ REPowerEU

(v pripravi)


RAZVOJ MODELSKEGA ORODJA ZA OCENJEVANJE UČINKOV PODNEBNO-ENERGETSKIH UKREPOV

(november 2023)

Slovenija se zavzema za prehod v podnebno nevtralno družbo. Tako imenovani “zeleni prehod” zahteva tudi razvoj analitičnih orodij za simuliranje učinkov energetskih in okoljskih ukrepov na gospodarstvo in družbo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je s tem namenom skupaj z Ministrstvom za finance (MF) in Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) sofinanciralo razvoj modelskega orodja za ocenjevanje učinkov podnebno-energetskih ukrepov. 

Projekt je bil izveden skladno s Sklepom o izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021 št. 6316-2/2021-575, z dne 30. 8. 2021, s katerim je bil izbran projekt, ki ga je izvedel Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), in kjer so kot sofinancerji nastopali ARIS, MF in MOPE.

V sklopu projekta "Vzpostavitev in razvoj modelske infrastrukture za ekonomsko vrednotenje učinkov podnebno-energetskih ukrepov na gospodarstvo", ki je potekal od septembra 2021 do septembra 2023, je bil razvit izračunljivi dinamični model splošnega ravnovesja Slovenije (CGE model), ki vključuje okoljsko in energetsko komponento. S pomočjo modela je bila izvedena tudi prva scenarijska analiza zelenega prehoda, ki kaže, da vlaganja v energetsko učinkovitost prinašajo zmanjšanje porabe energije, povečanje zaposlovanja, dvig konkurenčnosti ter rahlo znižanje cen osnovnih potrebščin v primerjavi z referenčnim scenarijem. Analiza scenarijev poudarja tudi pomembnost socialne pravičnosti pri prehodu v podnebno nevtralno družbo, saj učinki niso enakomerno razporejeni med različnimi družbenimi razredi. Modelski pristop je ključen za Slovenijo na poti k podnebni nevtralnosti in zagotavlja dragocene uvide v učinke podnebnih ukrepov. Slovenija si tako utira pot v trajnostno prihodnost.
 

Povezani dokumenti:



© 2012 - 2023 Portal Energetika