Evalvacija priprave NEPN in CPVO

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki je državam članicam EU naložila pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN), je začela veljati 21. decembra 2018 in države članice so morale do 31. decembra 2018 že predložiti osnutek NEPN ter do 31. decembra 2019 tudi končni sprejeti NEPN. V letu 2019 je tako v Sloveniji potekala izjemno intenzivna priprava NEPN, za katero je bilo treba skladno z odločitvijo Ministrstva za okolje in prostor izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje (CPVO). Oba procesa sta bila uspešno izpeljana in Vlada Republike Slovenije je 27. februarja 2020 sprejela NEPN, ki je bil dan kasneje tudi predložen Evropski komisiji.

Ministrstvo za infrastrukturo ter izvajalci priprave NEPN (konzorcij pod vodstvom IJS) in njegove CPVO (konzorcij pod vodstvom EIMV) se zavedamo, da dolgoročen prehod v podnebno nevtralno družbo, ob sočasnem zasledovanju ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo, zahteva bistvene spremembe v vseh sektorjih.

Povečanje skrbi o posledicah podnebnih sprememb v kombinaciji s sprejetimi mednarodnimi zavezami zahteva ponoven razmislek o razvoju energetskih in industrijskih dejavnosti ter storitev, nujni pa so tudi novi in napredni ukrepi za boljše izvajanje energetskih, okoljskih in podnebnih politik. Slovenija ima uravnoteženo strukturo virov za oskrbo z električno energijo, kakovostno energetsko infrastrukturo in dobro geostrateško lego ter povezanost s sosednjimi energetskimi sistemi kar lahko prispeva k doseganju zastavljenih ciljev NEPN. Pomembno je poudariti, da je za doseganje ciljev NEPN nujna tudi izvedba ukrepov v politikah, ki so povezane z energetskimi in podnebnimi politikami, to so zlasti politike na področju prometa, prostorskega razvoja, ohranjanja narave, upravljanja z državnim premoženjem, davkov, stavb, kmetijstva in gozdarstva, raziskav in razvoja ter izobraževanja, delovanja javne uprave ter drugih nacionalnih in regionalnih politik.

Procesa priprave NEPN in izvedbe CPVO sta imela pomembno vlogo pri soočanju s ključnimi izzivi povezanimi z izvajanjem ciljev NEPN. Na eni strani je bila poudarjena potreba po povečanju ambicij ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb, na drugi strani pa okoljska vprašljivost nekaterih ukrepov. Izpostavile so se tudi nekatere gospodarske in socialne težave povezane z izvajanjem samih ukrepov (vplivi na gospodarsko stabilnost in energetsko pomanjkanje). Hkrati sta procesa delovala kot katalizator, ki je spodbujal medsektorski dialog in dialog s strokovno in širšo javnostjo ter tako prispeval k večji ozaveščenosti o energetskih in okoljskih vprašanjih ter k soočenju različnih mnenj in interesov, ki jih je bilo treba uskladiti za doseganje ciljev NEPN. Proces izvedbe CPVO je pokazal, da zgodnejše vključevanje okoljskih strokovnjakov v postopek načrtovanja omogoča hitrejše prepoznavanje okoljskih konfliktov in priložnosti izboljšanja okolja ter omogoča več časa za dialog, vodi k bolj uspešni razpravi in iskanju možnih rešitev, kar potem tudi olajša njihovo izvajanje.

Ob zaključku obeh procesov sta bili opravljeni tudi njuni evalvaciji, ki sta v celoti dostopni prek spodnjih dveh povezav:


KLJUČNE PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN SPOZNANJA

1. Sodelovanje in dialog na vseh ravneh sta ključna za uspešno pripravo NEPN in njegovo CPVO, kar obsega predvsem:

  • sodelovanje med izvajalci priprave osnutka NEPN in osnutka okoljskega poročila ter ministrstvom,
  • sodelovanje med resorji (medresorska delovna skupina je bila pri tej nalogi le delno uspešna),
  • sodelovanje z javnostjo ter vsemi zainteresirani deležniki.

2. Priprava NEPN je postopkovno in vsebinsko izjemno obsežna in kompleksna aktivnost, ki terja ustrezno kadrovsko in strokovno podporo in celovito predhodno strateško načrtovanje.

3. Potrebno je zadostno časovno obdobje za kakovostno in celovito izvedbo vseh aktivnosti.


KLJUČNA PRIPOROČILA

Ob zaključku priprave NEPN so bila pripravljena tudi ključna priporočila za izboljšanje načrtovanja priprave in izvedbe priprave (posodobitve) NEPN, ki so podana spodaj.

1. Ohraniti in še okrepiti dialog in sodelovanje na vseh ravneh, vključno z aktivnostmi energetskega in podnebnega opismenjevanja splošne javnosti in zainteresiranih deležnikov (vključiti tudi kot samostojen delovni sklop pri obeh javnih naročilih).

2. Ohraniti dobro prakso oblikovanja močne strokovne skupine (konzorcija institucij) za pripravo predloga posodobitve NEPN in močno strokovno skupino (konzorcija institucij) za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje.

3. Nujno je pravočasno predhodno strateško načrtovati izvedbo priprave predloga posodobitve NEPN in njegove CPVO ter zagotoviti ustrezno časovno obdobje za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti, kar vključuje npr.:

  • obvestilo o nameri priprave posodobitve NEPN in odločitev ali je treba izvesti CPVO (januar-marec 2022);
  • pripravo javnega naročila za oblikovanje konzorcija institucij, ki bo posodobil strokovne podlage in pripravil predlog posodobitve NEPN (marec-junij 2022);
  • glede na odločitev MOP o izvedbi CPVO) pripravo javnega naročila za oblikovanje konzorcija institucij, ki pripravi osnutek okoljskega poročila in zagotovi strokovno podporo v CPVO (marec-junij 2022),
  • posodobitev strokovnih podlag, predhodno posvetovanje z javnostjo in priprava prvega predloga posodobitve NEPN), ki se predloži Komisiji do 30. junija 2023 (junij 2022-junij 2023);
  • izvedbo celovite presoje vplivov na okolje in posodobitev strokovnih podlag glede na rezultate CPVO, posvetovanje z javnostjo in priprava končne verzije posodobljenega NEPN upoštevajoč tudi priporočila Komisije (junij 2022-junij 2024);
  • sprejem posodobljenega NEPN, ki se ga predloži Komisiji do 30. junija 2024.

© 2012 - 2020 Portal Energetika