Vodnik k podnebno nevtralni Sloveniji in Evropski uniji do 2050

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je vodnik in eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni Sloveniji in Evropski uniji (EU) do leta 2050. Z njim si bo Slovenija postavila energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe, kako te cilje doseči, do leta 2030 in s pogledom do 2040. Pri izpolnitvi ciljev NEPN podpira celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), ki je del formalnega postopka priprave NEPN. Poleg ocene okoljskih vplivov CPVO omogoča tudi široko vključevanje deležnikov (ministrstev in organizacij, nevladnih organizacij, sektorjev, zainteresiranih posameznikov) in opredelitev za ustrezno pot Slovenije k doseganju ciljev. Postopek CPVO se nadaljuje in skozi javno razgrnitev ter opredelitev do vsebine predloga NEPN in okoljskega poročila bo prostor tudi še za dodatne razmisleke.

NEPN je najbolj ambiciozen pri izboljšanju energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjh in posledično zmanjšanju rabe energije in drugih naravnih virov, kar je tudi prvi in ključni ukrep na poti k podnebno nevtralni družbi, To pomembno vpliva tudi na ostala področja (razogljičenje, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave in inovacije). Cilj Slovenije je, da izboljšamo energetsko učinkovitost za 35 % glede na izhodiščno leto 2007. Izpolnjevanje NEPN nas vodi v zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv in večji ponovni uporabi. Z NEPN podpiramo tudi trajnostne rešitve v prometu (javni trajnostni transport), v stavbah (ogrevanje in hlajenje, celovita prenova) in v industriji (v teku zaradi zagotavljanja konkurenčnosti). Promet v Sloveniji danes namreč prispeva več kot 50 % emisij (izven sistema EU za trgovanje z emisijami).

Z aktivnim pristopom na nacionalni ravni in s sodelovanjem lahko zagotovimo, da stroški energije ne bodo večje breme. Hkrati bomo pomembno prispevali k razpršeni in lokalni proizvodnji električne energije. S tem bomo uporabnikom omogočili, da se bodo lažje odločali za boljše rešitve – postali bodo aktivni udeleženci, pri čemer jih mora država ustrezno podpreti. Trajnostne rešitve, npr. uvajanje toplotnih črpalk, gradnja sončnih elektrarn) že dokazujejo svojo stroškovno učinkovitost na srednji rok. Na dolgi rok pa prinašajo tudi pomembne pozitivne okoljske učinke, kar prispeva k izpolnjevanju naše odgovornosti za naslednje generacije.

O postopku

V času priprave osnutka NEPN je potekalo predhodno posvetovanje z javnostjo, več komunikacijskih delavnic, regionalno posvetovanje s sosednjimi državami in številni strokovni posveti. Vzporedno je v okviru CPVO potekalo pet srečanj z deležniki, na katerih je sodelovalo več kot 180 udeležencev, ki so pomembno prispevali k vsebini. Po prejemu pozitivnega mnenja MOP o ustreznosti dopolnjenega NEPN in dopolnjenega okoljskega poročila sledi javna razgrnitev (predvidoma od 20. januarja 2020), v kateri bomo prav vsi prebivalci Slovenije imeli možnost sodelovati s svojimi predlogi. Vse vsebine lahko spremljate na spletni strani Portala Energetika.

NEPN in njegov CPVO sta postopka, ki potekata po podobni strukturi v vseh državah članicah. V Sloveniji postopek vodi Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Strokovno in tehnično podporo pripravi NEPN zagotavlja konzorcij institucij pod vodstvom Inštituta Jožef Stefan, strokovno in tehnično podporo v postopku izvedbe CPVO pa konzorcij institucij pod vodstvom Elektroinštitut Milan Vidmar.

5) CPVO podpira NEPN pri boljših okoljskih izbirah

V postopku priprave NEPN poteka CPVO, katere namen je, ob sodelovanju deležnikov, preprečiti ali vsaj bistveno zmanjšati negativne vplive na okolje in naravo.

CPVO obravnava NEPN, ki je strateški dokument – za umeščanje rešitev na konkretnih lokacijah bodo v primeru odločitve za izvedo posegov le-ti morali biti presojani v posameznih presojah vplivov konkretnih posegov na okolje. V objavljenem dopolnjenem osnutku okoljskega poročila so v sodelovanju z deležniki oblikovani cilji, predlogi za izboljšanje okoljske sprejemljivosti in tudi omilitveni ukrepi. Med njimi so splošni omilitveni ukrepi – npr. pri umeščanju objektov in infrastrukture v prostor; potrebna priprava dodatnih strokovnih podlag; iskanje alternativnih lokacij na ravni Slovenije; dodatna presoja v primeru vodnih virov. Predlagani so omilitveni ukrepi na ravni ukrepov politik ter dodatni ukrepi. Med slednjimi so na primer omejitev javne razsvetljave, strokovne podlage za vetrne elektrarne na ravni Slovenije, upoštevanje racionalnosti rabe zemljišč pri sončnih elektrarnah, krepitev spodbud za menjavo starih kurilnih naprav v gospodinjstvih, omejevanje rasti potniškega in tovornega prometa.

Pri izvajanju ukrepov NEPN je z okoljskega vidika in vidika varstva narave pomembno upoštevanje predpisov in oblikovanje predlogov za njihovo dopolnitev. Pomembna so predvsem področja omejevanja emisij v zrak, vode in tla, hrupa, elektromagnetnega sevanja, svetlobnega onesnaževanja ter učinkovitega ravnanja z odpadki. Pomembno je tudi varstvo narave: območja Natura 2000, naravne vrednote, zavarovana območja, ekološko pomembna območja. Opravljena bo presoja vplivov NEPN na kmetijska zemljišča, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja poplav, območja kopalnih voda, gozdne rezervate in varovalne gozdove, kulturno dediščino ter izjemne krajine in krajinska območja nacionalne prepoznavnosti.

6) Postopek izdelave NEPN in CPVO vključuje sodelovanje raziskovalnih in strokovnih organizacij ter deležnikov

Nosilec priprave NEPN je Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), ki je pristojno za področje energije, velik del vsebine pa je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki je pristojno za okolje, podnebne spremembe in prostor.

Strokovno in tehnično podporo pri pripravi NEPN nudi konzorcij strokovnih inštitucij pod vodstvom Instituta »Jožef Stefan« (sodelujejo še Inštitut za ekonomska raziskovanja, ELEK d.o.o., Elektro Gorenjska, d.d., ELES, Kmetijski inštitut Slovenije, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije in PLINOVODI d.o.o.).

Strokovno in tehnično izvedbo CPVO zagotavlja konzorcij strokovnih organizacij pod vodstvom Elektroinštituta Milan Vidmar. V konzorciju sodelujeta še podjetji ZaVita in Stritih.

Po obsežnem procesu, ki je trajal skoraj leto in pol ter vključeval deležnike (nevladne organizacije, strokovne organizacije, sektorje, zainteresirane posameznike), je pred nami javna razgrnitev. Formalne priprave nanjo so potekale prejšnjo jesen skozi proces vsebinjenja in pridobivanja mnenj sektorjev ter nevladnih organizacij. Na podlagi teh mnenj in predlogov sta ob konzorcija pripravila dopolnjena osnutka NEPN in okoljskega poročila, ki bosta javno razgrnjena. V postopku javne razgrnitve ima vsak možnost izraziti svoje mnenje ter ga v formalnem postopku tudi posredovati nosilcem in izdelovalcem NEPN in CPVO.

Vlada RS je oktobra 2017 ustanovila tudi medresorsko delovno skupino za pripravo NEPN, v kateri poleg že omenjenih dveh ministrstev sodelujejo še Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize iz razvoj in Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V procesu priprave osnutka NEPN bodo skladno z Uredbo (EU) 2018/1999 lahko sodelovali tudi vsi zainteresirani deležniki in širša javnost.

7) Predlog ključnih ciljev do leta 2030, prispevkov Republike Slovenije, politik in ukrepov NEPN po področjih

Izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih (in posledično zmanjšanje rabe energije in drugih naravnih virov) je vodilo Slovenije na poti k podnebno nevtralni družbi.

Zagotoviti, da sektorji LULUCF (raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo) do leta 2030 ne bodo proizvedli neto emisij (po uporabi obračunskih pravil), tj. emisije v sektorju LULUCF ne bodo presegle ponorov (trenutne projekcije ponorov se gibljejo med -5,7 Mt CO₂ ekv in -6,4 Mt CO₂ ekv). Zagotoviti ukrepe za dolgoročno zniževanje emisij TGP v kmetijstvu ter uspešno prilagajanje podnebnim spremembam.

Na področju prilagajanja zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivost in ranljivost Slovenije zanje ter povečati odpornost in prilagoditvene sposobnosti družbe, kar bo podrobno opredelil Akcijski načrt prilagajanja.

Zmanjšati rabo fosilnih virov energije in odvisnost od uvoza fosilnih virov energije s:

• postopnim opuščanjem rabe premoga (-30 % do leta 2030 in opustitev najkasneje do leta 2050),
• prepovedjo prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje do leta 2023,
• podporo izvedbi pilotnih projektov za proizvodnjo sintetičnega metana in vodika (indikativni cilj 10 % delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030),
• pripravo zelene proračunske reforme (postopni dvig okoljske dajatve CO₂, do leta 2030 postopnim ukinjanjem okolju škodljivih spodbud idr.),
• z intenzivnim razvojem elektrificiranega železniškega in drugih trajnostnih oblik prometa ter vzpostavitvijo podpornega okolja za alternativna goriva v prometu.

Zagotoviti sistematično izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da primarna raba energije leta 2030 ne bo presegla 71,1 TWh (6.116 ktoe), ter da končna raba energije ne bo presegla 53,1 TWh (4.565 ktoe).

Zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 60 % do leta 2030 glede na leto 2005 in zagotoviti zmanjšanje emisij TGP v stavbah za vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005.

Drugi cilji Slovenije do 2030 pri razsežnostih "Energetska varnost" in "Notranji trg" energije so:

• zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo,
• ohranjati visoko raven elektroenergetske povezanosti s sosednjimi državami,
• vsaj 75 % oskrba z električno energijo iz virov v Sloveniji do leta 2030 in do 2040 ter ohranjanje vsaj obstoječega nivoja zanesljivosti oskrbe z električno energijo,
• nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti v obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji,
• zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv,
• povečanje odpornosti elektrodistribucijskega omrežja na motnje – dvigniti delež podzemnega srednje napetostnega omrežja iz sedanjih 35 % na vsaj 50 %,
• nadaljnji razvoj sistemskih storitev in aktivna vloga odjemalcev,
• razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije,
• vzpostaviti razvojno naravnan regulatorni okvir za določanje višine omrežnine za prehod v podnebno nevtralno družbo,
• podpora razvoju učinkovitega in konkurenčnega trga za izkoriščanje polnega potenciala prožnosti elektroenergetskega sistema in novih tehnologij,
• zagotoviti nadaljnji razvoj plinovodnega sistema skladno s plinskimi tokovi in zmogljivostmi sistema, vključno z novimi viri plinov iz OVE in odpadkov,
• pripraviti regulatorno in podporno okolje za nadomestne pline obnovljivega izvora v omrežju zemeljskega plina in ob tem analizirati ter določiti maksimalni delež vodika v omrežju zemeljskega plina,
• podpreti izvedbo pilotnih projektov za proizvodnjo sintetičnega metana in vodika  (indikativni cilj 10 % delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030),
• podpreti izvedbo pilotnih projektov predelave odpadkov in OVE v sintetična goriva ter sprejeti izvedbene odločitve glede energetske izrabe odpadkov (predelava in proizvodnja sintetičnih goriv, termična obdelava idr.),
• zagotoviti ustrezne pogoje, da se čim večji delež proizvedene OVE energije skladišči in uporabi, ko in kjer je potrebno, ter da se v čim večji meri izkoristijo kapacitete OVE proizvodnih naprav,
• omogočiti blaženje in zmanjševanje energetske revščine s pospešenim izvajanjem ukrepov socialne politike, splošnih ukrepov stanovanjske politike in obstoječih ciljnih ukrepov.