Regionalno posvetovanje

Ljubljana, 4. 7. 2019

Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju z Energetsko zbornico Slovenije organiziralo regionalno posvetovanje s sosednjimi državami glede priprave celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Po Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov so se države članice EU v procesu priprave celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) namreč dolžne posvetovati s sosednjimi državami in opredeliti priložnosti za regionalno sodelovanje. Regionalnega posvetovanja, ki ga je organizirala Slovenija, so se udeležili predstavniki Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije ter Evropske komisije, predstavniki Italije pa so sodelovali prek videokonference.

Na slovenski strani so se dogodka udeležili predstavniki več ministrstev, med drugim državna sekretarja iz Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor. Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki konzorcija NEPN pod vodstvom Instituta »Jožef Stefan«, ki v procesu priprave NEPN zagotavlja strokovno in tehnično podporo.

Slovenija je v dogovoru s predstavniki sosednjih držav kot cilje prvega regionalnega posvetovanja določila:

  • srečanje in navezava stikov med strokovnjaki iz različnih držav in ministrstev, ki so aktivno udeleženi v procesu priprave NEPN;
  • predstavitev aktualnega stanja in poteka priprave NEPN, izmenjava informacij in stališč;
  • določitev osrednjih izzivov in priložnosti za regionalno sodelovanje s sosednjimi državami v procesu priprave in implementacije NEPN.

V svojem uvodnem nagovoru je državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo mag. Bojan Kumer izpostavil pomembnost sodelovanja v okviru priprave NEPN in možnost, da se pripravljavci in države učijo drug od drugega. Kot je povedal državni sekretar mag. Kumer je namen srečanja, da se pripravljavci NEPN med seboj spoznajo, opravijo razpravo, posvetujejo in identificirajo skupne priložnosti za regionalno sodelovanje. Pozdravil je tudi prihod predstavnikov drugih ministrstev, saj  prav tovrstna srečanja lahko predstavljajo priložnost za iskanje skupnih, kompromisnih rešitev. Državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor dr. Marko Maver je v svojem govoru poudaril, da so v boju proti podnebnim spremembam potrebne celovite rešitve. Dejal je, da za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 potrebujemo ambiciozne cilje. Opozoril je, da za doseganje trajnostnega in podnebju prijaznega jutri potrebujemo tudi regionalno in multilateralno sodelovanje.

Po obeh uvodnih nagovorih so sledile predstavitve posameznih držav ter razprava o izzivih in priložnostih za regionalno sodelovanje. V prvem delu srečanja so se udeleženci posvetili razsežnostim dekarbonizacije, energetske učinkovitosti ter raziskav, razvoja in konkurenčnosti. V popoldanskem delu srečanja pa so se udeleženci lotili še obravnave razsežnosti energetske varnosti in notranjega trga z energijo.

V zaključni razpravi so predstavniki držav in strokovnjaki, ki sodelujejo v procesu priprave NEPN, potrdili interes za nadaljnje regionalno posvetovanje in sodelovanje. Pri tem so izpostavili predvsem priložnosti za posvetovanje, izmenjavo dobrih praks in sodelovanje na področju razvoja alternativnih goriv, še posebej na področju sintetičnih plinov, in prometa, projektov OVE in učinkovite rabe energije, majhnih otokov kot laboratorijev za intenzivno uvajanje OVE, pametnih omrežij, čezmejnih infrastrukturnih projektov, mehkih ukrepov na področju izobraževanja in ozaveščanja, učinkovitega združevanja trgov z električno energijo in upravljanja ter energetske revščine.

Udeleženci regionalnega posvetovanja so se dogovorili, da Slovenija pripravi povzetek izmenjave stališč in posvetovanja ter zbere in kratko razčleni izpostavljene skupne izzive in priložnosti za nadaljnje regionalno posvetovanje in sodelovanje, kar bo služilo tudi kot izhodišče za prihodnja bilateralna in multilateralna posvetovanja ter spodbujanje regionalnega sodelovanja med sodelujočimi državami.


Predstavitve sodelujočih držav in Evropske komisije

V nadaljevanju so kratko povzete predstavitve sodelujočih držav in Evropske komisije ter izpostavljeni izzivi in priložnosti za regionalno posvetovanje in sodelovanje.

AVSTRIJA

si je postavila cilje zmanjšanja emisij v ne-ETS sektorjih za 36 % do 2030 glede na leto 2005, doseči 45–50 % delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije in na področju energetske učinkovitosti 25–30 % izboljšanje primarne energetske intenzivnosti glede na raven iz leta 2015. Med ukrepi za doseganje ciljev so med drugim izpostavili pripravo zakona o OVE, v katerem je veliko pozornosti namenjene sintetičnemu plinu, v veljavi pa je tudi že strategija upravljanja z vodikom. Na področju prometa namerava Avstrija izboljšati ponudbo javnega prometa in pospešeno vlagati v železniško infrastrukturo. Izboljšati želi tudi energetsko učinkovitost v stanovanjskem sektorju in sektorju industrije. Na področju energetske varnosti je Avstrija izpostavila potrebo po diverzifikaciji energetskih virov, zmanjšanju uvozne odvisnosti in potrebo po izgradnji dodatnih povezav. Avstrija bo spodbujala integracijo trga in izboljšanje fleksibilnosti sistema. Boj proti energetski revščini bo potekal prek že obstoječih ukrepov, kot so podporne sheme in subvencije.

Glede priložnosti za regionalno sodelovanje je Avstrija izpostavila predvsem platforme in programe na področju inovacij, tj. digitalizacijo, iskanje pametnih rešitev shranjevanja, pametna omrežja in integracijo energetskih sistemov.


ITALIJA

si je postavila cilj doseči 30 % delež OVE v bruto končni rabi energije, 43 % izboljšanja rabe energije glede na scenarij PRIMES 2007 ter znižanja emisij do leta 2030 v ne-ETS sektorjih glede na leto 2005 za 33 %. Med ukrepi na področju OVE je Italija izpostavila izboljšanje možnosti in podporo izgradnji OVE projektov, spodbujanje samooskrbe, optimizacijo že obstoječe infrastrukture. Ukrepi na področju prometa so osredotočeni predvsem na spodbujanje elektrifikacije in razvoja sintetičnih plinov, izboljšanje javnega prevoza in spodbujanje dela od doma. Izboljšanje energetske učinkovitosti na področju stanovanjskega in prometnega sektorja bo Italija spodbudila z dodatnimi podpornimi mehanizmi. Na področju inovacij načrtuje podporo proizvodom, ki bodo prispevali k energetskemu prehodu. Italija se bo v prihodnjih letih osredotočala na znižanje uvozne odvisnosti, diverzifikacijo virov in spodbujanje možnosti uporabe LNG. Izpostavila je tudi izboljšanje prenosne energetske infrastrukture in integracijo trga. V boju proti energetski revščini bo Italija že obstoječim ukrepom dodala še nove.

Italija je identificirala več področij možnega regionalnega sodelovanja. Na področju dekarbonizacije so to predvsem promet, skupni OVE projekti, možni statistični prenosi OVE, samooskrba in izmenjava dobrih praks na področju energetske učinkovitosti. Na področju energetske varnosti je Italija izpostavila priložnost sodelovanja pri prenosu električne energije, sprememb energetske mešanice oz. proizvodnje električne energije, dobavi plina, projektih pametnih omrežij, električnih povezavah in izmenjavi dobrih praks na področju energetske revščine.


MADŽARSKA

si je do leta 2030 postavila cilje doseči 20 % delež OVE v bruto končni rabi energije, zmanjšati porabo energije pod ravnijo iz leta 2005 (za 8-10 %) ter zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 % glede na leto 1990 (brez LULUCF).

Med ukrepi na področju OVE je Madžarska izpostavila uporabo biomase, sončne in geotermalne energije, samooskrbo, fleksibilno električno omrežje, energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje, napovedala pa je tudi spodbujanje inovacij – predvsem power-to-gas, vodik, pametna mesta in OVE skupnosti. Na področju energetske učinkovitosti bo Madžarska poleg zgoraj omenjenih ukrepov še intenzivneje nadaljevala z energetsko prenovo stavb. Načrtuje tudi ustanovitev inovacijskega sveta, ki bo deloval na posameznih projektih z namenom energetskega prehoda. Na področju energetske varnosti si bo Madžarska prizadevala za varni in bolj fleksibilni plinski in elektroenergetski prenosni sistem. Posebej je omenila tudi diverzifikacijo virov in kibernetsko varnost, na področju notranjega trga pa tudi gradnjo novih povezav, združevanje trgov, izboljšanje elektroenergetskega prenosnega sistema in integracijo trga.


HRVAŠKA

si je zastavila cilj znižati emisije v ETS sektorju za 43 % in v ne-ETS sektorjih za 7 % do leta 2030 glede na leto 2005 ter doseči 36,4 % delež OVE v bruto končni rabi energije. Na področju dekarbonizacije predvideva Hrvaška več vrst ukrepov – čezsektorske, industrijske, na področju upravljanja z odpadki, kmetijstva, prometa in LULUCF. Na področju energetske učinkovitosti pripravlja Hrvaška več programov in shem, ki med drugim zadevajo energetsko prenovo stavb, razvoj elektroenergetskih prenosnih sistemov in ozaveščanje javnosti. Na področju inovacij bo Hrvaška podpirala tehnologije, ki bodo prispevale k energetskemu prehodu (tudi z oblikovanjem posebne delovne skupine). Hrvaška bo spodbujala razvoj varne in prilagodljive dobave plina in električne energije, raziskave o možnem črpanju ogljikovodikov, gradnjo povezav, terminala LNG Krk, gradnjo črpalnih hidroelektrarn, povečanje kibernetske varnosti. Vlagala oz. spodbujala bo integracijo trga, združevanje trgov, omogočala integracijo OVE, tudi skozi implementacijo 10-letnih razvojnih načrtov za električno energijo in plin.

Hrvaška vidi možnost regionalnega sodelovanja na področju skupne adaptacije strategij (Jadranska regija), skupnega upravljanja z vodnimi tokovi, skupne priprave zemljevidov zemljin. Na področju energetske učinkovitosti je izpostavila možnost sodelovanja pri izmenjavi dobrih praks na področju energetskega svetovanja, nadzora in verifikacije, izmenjave dobrih praks na področju energetske revščine in možnost izoblikovanja skupne metodologije za izračun energetskih prihrankov. Na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti je Hrvaška izpostavila možno sodelovanje pri razvoju tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika, prilagajanju na podnebne spremembe in sistemih z visokim deležem OVE, integraciji energetskih sistemov, shranjevanju energije, energetski revščini in raziskavah obnašanja potrošnikov. Na področju notranjega trga je Hrvaška poudarila možnost sodelovanja v kontekstu tržnega združevanja in integracije v vseevropski energetski trg ter pri okrepitvi sodelovanja operaterjev prenosnih sistemov.


SLOVENIJA

je glede na prvi predlog posodobitve osnutka NEPN izpostavila cilj do leta 2030 doseči 27 % delež OVE v bruto končni rabi energije, zmanjšati emisije v ne-ETS sektorjih za 15 %, izboljšati energetsko učinkovitost za 32,5 % in izboljšati vlaganje v raziskave in razvoj do doseganja 3,6 % BDP-ja letno do leta 2030. Na področju energetske varnosti je Slovenija izpostavila predlog dolgoročnega cilja dekarbonizacije proizvodnje električne energije in oskrbe z zemeljskim plinom ter cilj domače proizvodnje električne energije v višini 75 %. Na področju notranjega trga z energijo je Slovenija izpostavila nadaljnji razvoj distribucijskega omrežja, nove povezave in aktivno pripravo ukrepov proti energetski revščini.

Slovenija je na področju raziskav in razvoja identificirala naslednja področja možnega sodelovanja – tehnologije OVE in učinkovite rabe energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, krožno gospodarstvo, prostorsko načrtovanje, družbeno sprejemanje), pametna omrežja (digitalizacija, električna mobilnost, hranilniki) in sintetični plini (power-to-gas, vodik). Na področju prometa je Slovenija izpostavila možnosti sodelovanja pri regionalnem upravljanju s tovornim prometom, infrastrukturi za alternativna goriva ter učinkovitem javnem prevozu in trajnostni mobilnosti. Ključne priložnosti za sodelovanje, ki jih vidi Slovenija na področju energetske varnosti, so nove povezave, regionalno tržno združevanje in upravljanje ter električna omrežja (upravljanje večjih OVE projektov).


Predstavnik EVROPSKE KOMISIJE

je v svoji predstavitvi opisal koncept regionalnega sodelovanja, kot ga vidi Evropska komisija. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da je potrebno ohraniti oz. nadaljevati z regionalnim posvetovanjem in sodelovanjem tudi po koncu dogodka. Regionalno sodelovanje naj države jemljejo kot proces, ki se mora nadaljevati skozi celotno časovno obdobje priprave in izvajanja NEPN. Omenil je različne možnosti, med drugim CESEC, makroregionalne strategije in Energetsko skupnost.


© 2012 - 2024 Portal Energetika