Na Direktoratu za energijo (MOPE) smo v sodelovanju z Institutom »Jožef Stefan« - Centrom za energetsko učinkovitost v letu 2025 izvedli pripravo prve ocene podnebne ranljivosti in tveganj za sektor energetike na nacionalni ravni.
Ključni namen opravljene naloge je bil opredeliti, kako so posamezni podsistemi sektorja energetike izpostavljeni vplivom podnebnih sprememb, kakšna je njihova ranljivost in katera tveganja bodo v prihodnje najpomembnejša za zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe.
Ocena predstavlja eno od strokovnih podlag za pripravo nacionalne strategije prilagajanja na podnebne spremembe ter izhodišče za oblikovanje konkretnih sektorskih ukrepov za povečanje odpornosti energetskega sektorja.
Ocena je bila pripravljena po metodologiji IPCC AR5 in skladno z nacionalnimi navodili Biotehniške fakultete, ki predvidevajo šest korakov:
Pristop je bil izveden participativno – izvedene so bile tri strokovne delavnice z eksperti iz energetike, eksperti s področja podnebnih sprememb, javne uprave, raziskovalnih institucij in podjetij, manjkajoče ocene pa je dopolnila ekspertna skupina IJS-CEU.
Analiza je bila izvedena pretežno kvalitativno in temelji na ekspertnih ocenah, podprtih z obstoječimi bazami ARSO, Atlasom okolja in referenčnimi evropskimi študijami.
Za potrebe analize je bil sektor razdeljen na pet energetskih nosilcev – električno energijo, plin, tekoča in trda goriva ter toploto. Vsaka oskrbna veriga je bila nadalje razčlenjena na:
Ta členitev je omogočila ločeno oceno ranljivosti vsakega podsistema ter določitev kritičnih točk v oskrbnih verigah in s tem prepoznavanje elementov, katerih izpad ima največje sistemske posledice.
Dodatno smo v analizo vključili podnebne projekcije pesimističnega scenarija RCP 8.5. Projekcije do konca stoletja kažejo večjo intenzivnost padavin in s tem poplavne nevarnosti po vsej državi, rast števila vročih dni in vročinskih valov ter povečanje požarne ogroženosti predvsem na jugozahodu države. V scenariju RCP 8.5 se v povprečju pričakuje dodatno povečanje izpostavljenosti energetskih elementov, zlasti za požare, vročino, poplave in plazove, medtem ko naj bi se izpostavljenost žledu, zlasti v nižinah, zmanjšala. Čeprav je glavna ocena v tem poročilu izvedena za trenutno podnebno stanje, scenariji nakazujejo, da se bodo že prepoznana tveganja v prihodnosti še okrepila.
Glavne ugotovitve strokovne podlage so, da največjo grožnjo za energetski sektor predstavljajo poplave, ki ogrožajo skladišča goriv, transformatorske postaje, distribucijska omrežja električne energije ter druge elemente oskrbnih verig. Pomembna tveganja predstavljajo še požar, neurja in vetrolomi, žled in moker sneg ter vročinski valovi, ki vplivajo na učinkovitost naprav in povečujejo odjem energije za hlajenje.
Analiza uteži je pokazala, da sta glede na sedanjo energetsko mešanico in sedanje stanje infrastrukture za delovanje sistema najpomembnejša podsistema tekoča goriva (34 %) in električna energija (33 %), sledijo plin (18 %), trda goriva (10 %) in toplota (5 %). To odraža visoko uvozno odvisnost od tekočih goriv in ključno vlogo električne energije v vseh sektorjih rabe.
Utežena skupna ocena ranljivosti sektorja energetike znaša približno 2,3 (na lestvici od 1 do 5), pri čemer ima:
Na ravni posameznih elementov se kot najbolj ranljivi izkažejo:
Ocena potrjuje, da je slovenski energetski sektor v trenutnem podnebnem stanju zmerno ranljiv na podnebne spremembe, vendar vsebuje kritične elemente, katerih izpad bi lahko povzročil obsežne motnje v oskrbi. Ocena podnebne ranljivosti je podana na nacionalni ravni, pri čemer poročilo opozarja na pomembne regionalne razlike v izpostavljenosti in ranljivosti, na primer večjo ogroženost Notranjske regije zaradi žledu, večjo požarno ogroženost jugozahoda države ter hitrejše naraščanje temperatur v vzhodnem delu Slovenije. Regijsko ranljivost bo treba v naslednjih korakih dodatno raziskati in jo natančneje geografsko opredeliti z uporabo GIS orodij.
Rezultati omogočajo prepoznavanje elementov in oskrbnih verig, ki zahtevajo prednostno obravnavo pri oblikovanju prilagoditvenih ukrepov, med drugim krepitev odpornosti energetske infrastrukture (npr. kabliranje omrežij, protipoplavni ukrepi), prilagoditev načrtovanja in umeščanja novih objektov ter upoštevanje podnebnih tveganj v strateških dokumentih in investicijskih načrtih.
Ocena podnebne ranljivosti energetskega sektorja tako predstavlja eno od strokovnih podlag in izhodišče za pripravo Strategije prilagajanja podnebnim spremembam in za nadaljnje postopno nadgrajevanje znanja o ranljivosti in tveganjih v sektorju energetike v Sloveniji.
Pri pripravi ocene so v okviru treh delavnic in prek podajanja mnenj in predlogov sodelovali predstavniki kar 25 strokovnih institucij, kar prepoznavamo kot izjemno dodano vrednost tako v celotnem procesu kot tudi v vsebini poročila, pri čemer se je izkazalo, da se številni deležniki že intenzivno ukvarjajo z izzivi podnebne ranljivosti in tveganj ter da so v povezavi s tem že uvedli ali uvajajo številne ukrepe, ki pomembno krepijo odpornost tako posameznih enot kot tudi energetski sistem Slovenije kot celoto.
© 2012 - 2025 Portal Energetika