MENI
VSEBINA

Agrofotovoltaika

Agrofotovoltaika omogoča sočasno pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije iz sončne energije na isti površini. 

Predstavlja eno izmed rešitev za učinkovitejšo rabo prostora, povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter krepitev odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe. Z ustrezno zasnovanimi sistemi je mogoče ohraniti kmetijsko dejavnost kot primarno rabo zemljišča, hkrati pa ustvarjati dodatne koristi za pridelovalce in energetski sistem. 

Kaj je agrofotovoltaika?

Agrofotovoltaika pomeni proizvodnjo električne energije s fotonapetostnimi moduli na površinah, kjer hkrati poteka kmetijska dejavnost. 

Gre za način dvojne rabe zemljišč, ki omogoča ohranjanje kmetijske proizvodnje in istočasno prispeva k večji proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. 

Po svetu in v Evropi se agrofotovoltaika pospešeno razvija kot ena izmed rešitev za učinkovitejšo rabo prostora. Raziskave in pilotni projekti preučujejo različne načine postavitve sistemov, njihove vplive na kmetijsko proizvodnjo ter možnosti prilagajanja podnebnim spremembam. 

Agrofotovoltaični sistemi so načrtovani tako, da omogočajo nadaljnjo obdelavo zemljišč, uporabo kmetijske mehanizacije ter izvajanje drugih kmetijskih opravil. Vrsta in zasnova sistema se prilagajata značilnostim zemljišča ter potrebam posameznih kmetijskih dejavnosti, kot so poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo ali živinoreja.

Agrofotovoltaični sistemi lahko poleg proizvodnje električne energije prispevajo tudi k zaščiti kmetijskih kultur pred neugodnimi vremenskimi vplivi. V določenih primerih lahko zmanjšujejo vplive prekomernega sončnega obsevanja, visokih temperatur, suše, vetra ali toče ter tako prispevajo k večji odpornosti kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe.

Prednosti agrofotovoltaike

Agrofotovoltaika prinaša številne koristi za energetiko, kmetijstvo in trajnostni razvoj:

  • omogoča dvojno rabo zemljišč za pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije;
  • izboljšuje izkoristek prostora in povečuje njegovo ekonomsko vrednost;
  • zagotavlja dodaten vir prihodkov za kmetijska gospodarstva;
  • zmanjšuje vplive ekstremnih vremenskih pojavov na pridelavo;
  • zmanjšuje izhlapevanje vode iz tal in potrebe po namakanju;
  • pomaga pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam;
  • povečuje odpornost pridelave na sušo, vročino in druge podnebne vplive. 

Pri ustrezno načrtovanih sistemih lahko fotonapetostni moduli nudijo tudi zaščito pred točo, močnim sončnim obsevanjem, vetrom in drugimi vremenskimi vplivi. 

Oblike agrofotovoltaike

Agrofotovoltaični sistemi se prilagajajo vrsti kmetijske dejavnosti in značilnostim zemljišča.

Dvignjeni sistemi

Fotovoltaični moduli so nameščeni na višjih nosilnih konstrukcijah, ki omogočajo uporabo kmetijske mehanizacije pod njimi. Takšni sistemi so primerni za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo. Poleg proizvodnje električne energije lahko zagotavljajo tudi zaščito pred točo, premočnim soncem, vetrom ali pozebo. 

Vertikalni sistemi

Moduli so nameščeni navpično v vrstah z večjimi razmiki, kar omogoča nadaljnjo obdelavo zemljišča med vrstami panelov. Vertikalne postavitve praviloma povzročajo manjše posege v kmetijske površine in lahko prispevajo tudi k zaščiti pred vetrom ter zmanjševanju erozije tal. 

Sistemi za pašo živali

Pri teh sistemih so moduli nameščeni na nižjih konstrukcijah nad pašniki. Namenjeni so predvsem paši ovc, koz ali perutnine. Paneli živalim zagotavljajo senco in zaščito pred vremenskimi vplivi, živali pa s pašo prispevajo k vzdrževanju površin pod moduli. 

Prilagodljivi sistemi

Nekateri agrofotovoltaični sistemi uporabljajo premične ali sledilne module, ki omogočajo prilagajanje naklona panelov. S tem je mogoče optimizirati proizvodnjo električne energije ter uravnavati zasenčenost kmetijskih kultur glede na njihove potrebe.

Razvoj agrofotovoltaike v Sloveniji

Agrofotovoltaika je v Sloveniji razmeroma novo področje, katerega razvoj temelji na raziskovalnih in pilotnih projektih ter oblikovanju ustreznega zakonodajnega in strokovnega okvira. Namen teh aktivnosti je preveriti možnosti sočasne kmetijske pridelave in proizvodnje električne energije iz sončne energije ter pridobiti praktične izkušnje za širšo uporabo agrofotovoltaičnih sistemov.

Slovenija je začela sistematično preučevati možnosti uvajanja agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih.

Pomemben mejnik predstavlja prvi slovenski pilotni projekt agrofotovoltaike v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. V okviru projekta se spremljajo vplivi agrofotovoltaičnega sistema na kmetijsko pridelavo ter proizvodnjo električne energije, pridobljene iz sončne energije.

Na podlagi projekta je bila izdelana študija izvedljivosti poskusnega uvajanja agrofotovoltaike, ki predstavlja pomembno strokovno podlago za nadaljnji razvoj agrofotovoltaike v Sloveniji. Študija vsebuje opis tehničnih rešitev, prve ugotovitve o vplivih na kmetijsko proizvodnjo ter priporočila za prihodnje projekte in oblikovanje ustreznega regulativnega okvira.

Strokovne podlage

Za podporo razvoju agrovoltaike v Sloveniji so bile pripravljene strokovne podlage, ki obravnavajo tehnične, prostorske, kmetijske in energetske vidike postavitve agrovoltaičnih sistemov.

Med ključnimi dokumenti sta:

Strokovne podlage predstavljajo pomemben vir informacij za pripravo projektov, oblikovanje politik ter nadaljnji razvoj agrofotovoltaike v Sloveniji in služijo kot podpora pri pripravi prihodnjih agrofotovoltaičnih projektov.

Pogoji za postavitev agrofotovoltaike

Postavitev agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih je dopustna pod pogoji, ki zagotavljajo hkratno ohranjanje kmetijske proizvodnje in izvajanje spremljajoče energetske dejavnosti. Ključno načelo agrofotovoltaike je, da kmetijska dejavnost ostane primarna raba zemljišča.

Postavitev agrofotovoltaike

Agrofotovoltaika je dopustna na kmetijskih zemljiščih pod pogoji, ki zagotavljajo, da kmetijska dejavnost ostane primarna raba zemljišča. Proizvodnja električne energije predstavlja spremljajočo dejavnost in ne sme omejevati ali izpodriniti kmetijske proizvodnje. 

Postavitev agrofotovoltaike je mogoča na kmetijskih zemljiščih z boniteto do 35, ki so opredeljena kot trajni travniki ali zemljišča v zaraščanju. Zagotovljena mora biti nadaljnja kmetijska raba zemljišča, kot sta redna košnja ali paša živali, izbrani sistem pa mora biti prilagojen značilnostim zemljišča in načinu gospodarjenja. 

Postavitev agrofotovoltaike ni dopustna na območjih zgrajenih ali predvidenih namakalnih sistemov.

Za postavitev agrofotovoltaike je treba pridobiti odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ter z elaboratom izkazati izpolnjevanje predpisanih pogojev. 

Pilotni projekti agrofotovoltaike

Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča tudi izvajanje pilotnih projektov agrofotovoltaike, namenjenih preučevanju možnosti kombinirane kmetijske pridelave in proizvodnje električne energije iz sončne energije. 

Pilotni projekti agrofotovoltaike omogočajo preverjanje različnih tehnoloških rešitev ter ocenjevanje njihovih vplivov na kmetijsko pridelavo in proizvodnjo električne energije. Pridobljeni podatki in izkušnje predstavljajo pomembno strokovno podlago za nadaljnji razvoj agrofotovoltaike ter oblikovanje ustreznega normativnega in podpornega okvira v Sloveniji.

Pilotni projekti se izvajajo pod posebnimi pogoji in se financirajo iz javnih sredstev. Izvajalci morajo izpolnjevati predpisane tehnične, strokovne in organizacijske zahteve.

Podrobnejši pogoji za postavitev agrofotovoltaike in izvajanje pilotnih projektov bodo določeni s podzakonskim aktom, ki je trenutno v pripravi.

Zakonodajni okvir

Pravni okvir za umeščanje agrofotovoltaike v Sloveniji določata predvsem:

Predpisa vzpostavljata pravne podlage za izvajanje spremljajoče energetske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih ter določata pogoje za postavitev agrofotovoltaičnih sistemov in izvajanje pilotnih projektov.

Pri načrtovanju agrofotovoltaičnih sistemov je treba upoštevati tudi predpise s področja urejanja prostora, graditve objektov, varstva okolja in drugih povezanih področij.


© 2012 - 2026 Portal Energetika