MENI
VSEBINA

Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine

Sprejem Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine

Ljubljana, 30. 11. 2023

Vlada je sprejela Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let, ki za izpolnitev ciljev zmanjševanja energetsko revnih gospodinjstev naslavja ukrepe za blaženje energetske revščine ter sredstva za njegovo izvajanje. Sporočilo za javnost

Javna obravnava Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine

Ljubljana, 12. 7. 2023

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je za javno obravnavo pripravilo osnutek Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine. Dokument naslavlja ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, kazalnike za spremljanje izvajanja ukrepov, odgovorne nosilce izvajanja ukrepov in opredelitev virov finančnih sredstev za izvedbo ukrepov.

Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge na osnutek dokumenta posreduje na obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mopeping@govpong.si najkasneje do 31. avgusta 2023. Sporočilo za javnost

Na podlagi 5. člena Uredbe o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev (Ur. l. RS, št. 132/2022) ministrstvo, pristojno za energijo, pripravi in Vladi Republike Slovenije predlaga ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom zmanjšanja energetske revščine v triletnem akcijskem načrtu v skladu s cilji iz celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Predlog Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine za obdobje do leta 2026 in do leta 2030 naslavlja dolgoročne in kratkoročne ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, kazalnike za spremljanje izvajanja ukrepov, odgovorne nosilce izvajanja ukrepov in opredelitev virov finančnih sredstev za izvedbo ukrepov.

Cilji in ukrepi na področju zmanjševanja energetske revščine

Na področju zmanjševanja energetske revščine sta skladno z NEPN v akcijskem načrtu zastavljena dva dolgoročna cilja za leto 2030:

  • ZMANJŠANJE DELEŽA ENERGETSKO REVNIH GOSPODINJSTEV
    • krovni cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti med 3,8% in 4,6%.
  • ŠTEVILO IZVEDENIH NALOŽB ZA ZMANJŠEVANJE ENERGETSKE REVŠČINE
    • drugi cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je najmanj 3.500 izvedenih naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov (OVE) pri energetsko revnih gospodinjstvih (nadgradnja programa ZERO500).

Za zmanjševanje energetske revšine so zastavljeni tudi kratkoročni cilji do leta 2026, ki se navezujejo na dodeljevanje spodbud energetsko revnim v povečanem obsegu.

Glavni cilj v obdobju 2024–2026 je vzpostavitev delovanja sheme za zmanjševanje energetske revščine, ki predstavlja ključni sklop ukrepov, ki se izvajajo sočasno in se medsebojno podpirajo, saj lahko na sistemski ravni le tako dolgoročno zagotovijo celosten pristop k zmanjševanju energetske revščine. Shema temelji na že obstoječih ukrepih (npr. program ZERO500, projekt ZERO itd.) in dosedanjih izkušnjah, ki s bodo z nadgradnjo izvajali v povečanem obsegu. V shemo so vključeni naslednji ukrepi:

  • investicijske spodbude za ukrepe URE in OVE za energetsko revne, ki je osrednji finančni ukrep za zmanjševanje energetske revščine;
  • energetsko svetovanje za energetsko revne, kjer gre za celostno podporo tej ciljni skupini pri izvedbi ukrepov URE in OVE;
  • informiranje energetsko revnih preko akterjev v neformalni mreži za informiranje in ozaveščanje na regionalni ravni;
  • projektna pisarna z regionalnimi svetovalnimi točkami za energetsko revščino, ki zagotavlja celostno multidisciplinarno pomoč (tehnična, socialna in osebna pomoč) za energetsko revne na enem mestu.

Shemo dopolnjujejo še:

  • ostali finančni ukrepi (sodelovanje v energetskih skupnostih, denarna pomoč Centra za socialno delo pri ukrepih URE in OVE),
  • ostali nefinančni ukrepi (dopolnitev pravne podlage, spremljanje izvajanja in posodobitev akcijskega načrta, vključevanje energetske revščine v lokalne energetske koncepte, energetsko opismenjevanje energetsko revnih),
  • ukrepi za blaženje energetske revščine (denarna pomoč Centra za socialno delo pri plačilu stroškov energije, dodatek za blaženje energetske revščine, draginjski dodatek).

Financiranje ukrepov iz akcijskega načrta

Za izvajanje akcijskega načrta je za obdobje 2024−2026 predvideno 33,8 milijonov evrov sredstev, od tega:

  • 27,0 milijonov evrov za investicijske ukrepe URE in rabe OVE
  • 5,0 milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in
  • 1,8 milijonov evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje.

S sredstvi se bo pokrivalo stroške za:

  • nadaljevanje obstoječih investicijskih spodbud za izvedbo ukrepov,
  • pilotno faze nove sheme za zmanjševanje energetske revščine,
  • vzpostavitev polnega delovanja sheme za obdobje po letu 2026,
  • drugih ukrepov iz akcijskega načrta.

V obdobju do konca leta 2026 sta glavna vira sredstev Sklad za podnebne spremembe (cca. 24 milijonov evrov) in Evropski sklad za regionalni razvoj (cca. 15 milijonov evrov).

Za uspešno izvajanje akcijskega načrta bo potrebno zagotoviti redno vodenje, spremljanje in vrednotenje izvajanja akcijskega načrta ter po potrebi kratkoročno prilagajanje, spreminjanje in nadgrajevanje izvajanja načrtovanih ukrepov. Vlado RS je skladno z Uredbo potrebno seznaniti z izvajanjem ukrepov vsako leto do 30. maja. Obenem je treba zagotoviti tudi, da se bo akcijski načrt, ki naj bi se pripravljal za triletna obdobja, redno in pravočasno posodabljal.


© 2012 - 2024 Portal Energetika