Tokratna delavnica je bila posvečena vprašanju dekarbonizacije prometa. Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 80 % v primerjavi z letom 1990. Emisije so rezultat rabe naftnih derivatov, promet pa predstavlja približno 40 % vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji, kar je vsekakor visok delež, kjer bodo potrebne velike spremembe. Še posebej, ker trend rabe naftnih proizvodov narašča, samo letos bo delež približno 46,5 % celotne končen rabe energije v Sloveniji, zato bo Energetski koncept Slovenije veliko pozornost posvetil temu delu.

Na tokratni interaktivni delavnici je sodelovalo skoraj 30 predstavnikov ključnih deležnikov s področja energetike in organizacij, ki so se v proces javne razprave o strateških usmeritvah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije. V razpravi so sodelovali predstavniki energetskih družb, gospodarstva, nevladnih organizacij in znanstveno-raziskovalnih organizacij. Delavnico je organiziral Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo v sodelovanju s Svetom za energetiko Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

V razpravi so bili izpostavljeni ključni izzivi prehoda na nizkoogljičen promet: osveščenost ljudi, usklajenost politik in dolgoročna vizija države. Udeleženci delavnice so poudarili, da za zagotovitev prehoda v trajnostno mobilnost ne zadostuje zgolj menjava goriva, temveč tudi širše spremembe v obnašanju ljudi, ki pa jih morajo omogočiti javni prevoz in druge skupne oblike prevozov. Prav tako je bila izpostavljena nujnost spodbud, vendar predvsem v obliki pozitivne diskriminacije za vozila na alternativna goriva v mestih, kot so rumeni pasovi, možnost vožnje oz. parkiranja v središčih mest in podobno. Ti ukrepi so sicer dobri za začetek, a ključno vlogo bo morala imeti davčna politika. Vse to pa bo možno zagotovi zgolj ob jasni viziji države in usklajenih sektorskih strategijah.

Nekateri udeleženci so izpostavili, da so cilji zmanjševanja toplogrednih plinov za sektor prometa nerealni, medtem ko so drugi mnenja, da je prehod na predvsem električna vozila neizbežen in bo pripomogel k izboljšanju kvalitete zraka, zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti. Prehod predstavlja tudi nove poslovne priložnosti, tako za proizvodni sektor kot možne nove storitve.

Deležniki so na prvi delavnici, ki je potekala v maju letos, razpravljali o virih energije za trajnostno oskrbo Slovenije. Strinjali so se, da trendi kažejo na občutno večanje rabe obnovljivih virov energije v prihodnosti, tudi za proizvodnjo električne energije. Ključni dejavnik pri tem bodo tudi elektroenergetska omrežja, ki bodo ta prehod omogočila. Temu je bila namenjena tudi razprava na drugi delavnici v začetku novembra meseca. Sledila je še tretja delavnica na temo toplote in povezanih sistemov, kjer so bila ključna vprašanja zagotavljanje zanesljivosti in učinkovitosti daljinskih sistemov, določitve prednostnih virov ogrevanja in vloge občin pri izpolnjevanju ciljev.

Podrobne informacije

Vir: MzI

Tokratna delavnica je bila posvečena vprašanju dekarbonizacije prometa. Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 80 % v primerjavi z letom 1990. Emisije so rezultat rabe naftnih derivatov, promet pa predstavlja približno 40 % vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji, kar je vsekakor visok delež, kjer bodo potrebne velike spremembe. Še posebej, ker trend rabe naftnih proizvodov narašča, samo letos bo delež približno 46,5 % celotne končen rabe energije v Sloveniji, zato bo Energetski koncept Slovenije veliko pozornost posvetil temu delu.

Na tokratni interaktivni delavnici je sodelovalo skoraj 30 predstavnikov ključnih deležnikov s področja energetike in organizacij, ki so se v proces javne razprave o strateških usmeritvah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije. V razpravi so sodelovali predstavniki energetskih družb, gospodarstva, nevladnih organizacij in znanstveno-raziskovalnih organizacij. Delavnico je organiziral Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo v sodelovanju s Svetom za energetiko Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

V razpravi so bili izpostavljeni ključni izzivi prehoda na nizkoogljičen promet: osveščenost ljudi, usklajenost politik in dolgoročna vizija države. Udeleženci delavnice so poudarili, da za zagotovitev prehoda v trajnostno mobilnost ne zadostuje zgolj menjava goriva, temveč tudi širše spremembe v obnašanju ljudi, ki pa jih morajo omogočiti javni prevoz in druge skupne oblike prevozov. Prav tako je bila izpostavljena nujnost spodbud, vendar predvsem v obliki pozitivne diskriminacije za vozila na alternativna goriva v mestih, kot so rumeni pasovi, možnost vožnje oz. parkiranja v središčih mest in podobno. Ti ukrepi so sicer dobri za začetek, a ključno vlogo bo morala imeti davčna politika. Vse to pa bo možno zagotovi zgolj ob jasni viziji države in usklajenih sektorskih strategijah.

Nekateri udeleženci so izpostavili, da so cilji zmanjševanja toplogrednih plinov za sektor prometa nerealni, medtem ko so drugi mnenja, da je prehod na predvsem električna vozila neizbežen in bo pripomogel k izboljšanju kvalitete zraka, zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti. Prehod predstavlja tudi nove poslovne priložnosti, tako za proizvodni sektor kot možne nove storitve.

Deležniki so na prvi delavnici, ki je potekala v maju letos, razpravljali o virih energije za trajnostno oskrbo Slovenije. Strinjali so se, da trendi kažejo na občutno večanje rabe obnovljivih virov energije v prihodnosti, tudi za proizvodnjo električne energije. Ključni dejavnik pri tem bodo tudi elektroenergetska omrežja, ki bodo ta prehod omogočila. Temu je bila namenjena tudi razprava na drugi delavnici v začetku novembra meseca. Sledila je še tretja delavnica na temo toplote in povezanih sistemov, kjer so bila ključna vprašanja zagotavljanje zanesljivosti in učinkovitosti daljinskih sistemov, določitve prednostnih virov ogrevanja in vloge občin pri izpolnjevanju ciljev.

Podrobne informacije

Vir: MzI